Zakaj izbrati analogni fotoaparat

Še več? Če so vam blizu stvari, kot so slow fashion, slow TV ali slow food, vam bodo zagotovo všeč tudi analogni fotoaparati in fotografija!

Moj najljubši analogni fotoaparat, Flexaret (češka znamka fotoaparatov, izdelovanih med letoma 1939 in 1970), tehta približno 2 kilograma (poleg tega še svetlomer in nekaj filmskih zvitkov), zato se včasih počutim bolj kot nosač fotoaparata kot fotograf. To je del "obreda", zato bodite pripravljeni na to. Pri analogni fotografiji pa mi je všeč, da ste na koncu procesa (ki vam ga bom opisal pozneje) nagrajeni s čudovitimi (v mojem primeru) 12 črno-belimi fotografijami kvadratnega formata 6 × 6 cm na enem filmskem zvitku.

Kaj potrebujem?

Potrebujete analogni fotoaparat, svetlomer (ali aplikacijo na telefonu), analogni film, primeren za vaš tip fotoaparata (35 mm ali film v roli), potrpežljivost in čas. To je odlična vaja za neodločne ljudi, saj imate omejeno število posnetkov na filmu (35 mm običajno vsebuje 36 fotografij, lahko pa tudi 12 ali 24; film v roli jih ima običajno 12). O fotografiranju morate razmišljati bolj kot pri digitalnem fotoaparatu. Pomislite na barve (ali kontraste pri črno-beli fotografiji), kompozicijo, kot in podobno. Skoraj neverjetno se mi zdi, da so številni znani fotografi delali samo z analognimi fotoaparati, njihovi posnetki pa so tako popolni še danes.

Se še vedno sprašujete, zakaj analogno?

Od očeta sem dobil Flexaret VI in se vanj takoj zaljubil – hodil sem po gozdovih, po tujih krajih in tudi po Pragi, se oziral okoli sebe in iskal popoln posnetek. Kakšna nenavadna raven zbranosti! Takšno stanje duha vam pomaga, da svoje mesto / vas / sosesko vidite na nov, bolj podroben način. In moj nasvet? Ne pozabite pogledati navzgor; običajno se osredotočamo na prvo raven stavb, zanimive stvari pa so pogosto v višini drugega nadstropja ali še višje.

Ko začutite, da je to pravi trenutek in ste našli nekaj posebnega, kar si zasluži, da ga ujamete, vstavite film v fotoaparat (to lahko naredite tudi doma vnaprej) in preverite, kako je motiv videti skozi objektiv. Če je vse v redu, lahko s svetlomerom izmerite količino svetlobe (ne pozabite nastaviti ISO-vrednosti svojega filma) in izberete ustrezno kombinacijo časa osvetlitve in zaslonke. Zadnji korak pri zajemu fotografije je vdih, zadržan dih in pritisk na sprožilec (ob naraščajočem valu adrenalina). 

Ujeli ste svojo prvo analogno fotografijo!

Zdaj pride nenavaden del – na fotografijo morate počakati, včasih precej dolgo. Preden si jo lahko ogledate, morate porabiti celoten film in ga razviti (doma ali pa ga odnesete v fotolaboratorij). Po tem postopku bodo vaše fotografije vidne na filmu in nikoli ne boste pozabili tistega trenutka, polnega pričakovanja, čustev, navdušenja ali tudi razočaranja, če je šlo kaj narobe. Spoznajte svoje fotografije in si dajte čas, da se navadite na fotoaparat – vse bo vedno boljše. Analogna fotografija močno zasvoji.

Kaj storiti s fotografijami na filmskem zvitku?

Po razvijanju fotografij dobite negative, ki so občutljivi na praske in druge poškodbe, zato si izdelam digitalne kopije (kot varnostno kopijo) in to zelo priporočam. Za to lahko zaprosite v fotolaboratoriju ali pa to naredite sami s posebnim skenerjem z osvetlitvijo na obeh straneh naprave (npr. Epson Perfection v550, ki ga imam tudi sam).

Da dobite fotografijo na papirju, lahko uporabite neposredno (mokro) povečavo s filma, pri kateri se uporabljajo kemikalije in fotoobčutljiv papir, ali pa natisnete digitalne različice (kot omenjeno zgoraj). Tiskanje digitalnih fotografij ima eno veliko prednost – na računalniku jih lahko urejate (retuširate, obrežete, spremenite osvetlitev ...). Pri mokrem postopku tega (razen obrezovanja) ni mogoče narediti tako preprosto.

Zakaj bi jih natisnili samo na papir?

Iz njih lahko naredite magnete, plakate, fotoknjige ali foto slike za steno! A še vedno je najbolj priljubljen papir, posebej kvadratni format 10×10 cm, ki ni ne premajhen ne prevelik.