Božični običaji po svetu in zakaj si podarjamo darila

Kot verjetno veste, je božič krščanski praznik, ki ga praznujemo 24. in 25. decembra. V razdelku Božič po svetu lahko preberete o božičnih zanimivostih nekaterih držav. Najprej pa poglejmo, kako je božič nastal in zakaj si podarjamo darila.

Božič je krščanski praznik, ki obeležuje dan, ko se je v Betlehemu rodil sin Marije in sv. Jožefa, Jezus Kristus (na območju današnje Palestine). Imenujejo ga pridigar, najpomembnejši prerok, judovski Mesija, Odrešenik človeštva ali Božji sin, križan pa je bil okoli leta 30 po Kr. v Jeruzalemu, kjer je bil tudi pokopan.

V Evropi lahko najdemo majhne jaslice iz različnih materialov (papirja, lesa, medenjakov), ki prikazujejo to mistično rojstvo, ko Marija in Jožef na poti nista našla prenočišča, zato sta se zatekla v hlev. Po rojstvu so novorojenčka položili v jasli s slamo, saj zanj drugje ni bilo prostora. K Mariji, Jožefu, Jezusu Kristusu in vseprisotnim živalim so nato prišli romarji, saj nad njimi sije betlehemska zvezda.

Ključ je verjetno nadaljevanje betlehemske zgodbe, ki pravi, da so v Betlehem prihajali tako revni kot bogati romarji, da bi malemu Jezusu prinesli kruh, krzna, denar itd. Prišli so tudi trije kralji, modri z Vzhoda, ki so prinesli zlato, kadilo in miro. 

Dokazi, da so si ljudje za božič podarjali darila, segajo v Evropo 16. stoletja, vendar so do 19. stoletja darila prejemali le otroci. Prejemali so oblačila, igrače in druge stvari. Ženske so prejemale različne tkanine ter pripomočke za šivanje in gospodinjstvo. Moški so dobivali pipe, tobačnice, naramnice in copate. V najrevnejših družinah so otroci prejeli vsaj jabolko ali orehe. Kmetje so pomočnikom podarili nova oblačila, hrano ali denar, majhna darila pa so dobili tudi nomadi in berači.

V ZDA je božič postal državni praznik leta 1870, prvih nekaj sto let po smrti Jezusa Kristusa pa njegovega rojstnega dne niso praznovali. Najpomembnejši krščanski praznik je bil dan svetih treh kraljev / Gospodovo razglašenje. Pogled Američanov na božič se je v 19. stoletju močno spremenil zaradi Washingtona Irvinga, ki je napisal izmišljeno zgodbo "Old Christmas" o tem, kako so božič prvotno praznovali v Angliji pred širjenjem puritancev. Katoliški priseljenci so s seboj prinesli tudi tradicijo postavljanja majhnih jaslic v domovih.

📚 Nasvet:  Mrzli in dolgi večeri? Kupite knjigo Old Christmas na Amazonu

24. decembra se družinski člani obiskujejo in si podarijo le majhna darila – velika pridejo šele 6. januarja s čarovnico Bafano. Glavni dogodek je tukaj vsakoletni papežev blagoslov Urbi et orbi, ki poteka 25. decembra. Sledi bogata večerja, pri kateri postrežejo purana, jagnjetino ali piščanca, pa tudi panettone – sladek kruh.

Otroci od 12. do 24. decembra vsak dan dobijo darila od božičnih škratov, in sicer v čevlje, ki jih postavijo za okno. Vsak dobi vsaj en nov kos oblačila, sicer ga bo po lokalni tradiciji pojedla božična mačka.

Ali božično drevo okrasite z državnimi zastavami? Norvežani ga. Poleg tega na božični večer skrbno skrijejo vse božične metle, saj zgodba pravi, da bodo čarovnice prišle v hiše in iskale metle, na katerih bi lahko letele. Norvežani imajo tudi posebno močno in zelo sladko božično pivo. Kaj bodo Norvežani jedli za božično večerjo? Verjetno ribbe – vloženo slanino z vloženim zeljem, krompirjem in božično klobaso – ali jagnječja rebrca (pinnekjøtt), dušena na brezovih vejicah.

Ker je Rusija pravoslavna država, je praznik prestavljen na 6. januar. Dedek Mraz prinese darila naslednji dan in jih položi pod jolko (božično drevo). Pred božičem se pravoslavni kristjani štirideset dni postijo, v tem času pa naj bi molili in meditirali. Takrat ne jedo mesa, mleka, jajc in sira ter ne pijejo alkohola. Tradicionalno se post konča z božično jedjo iz pšenice, medu, suhega sadja, maka in oreščkov, imenovano kutja. Vsi smejo jesti šele zvečer po bogoslužju. Danes se najpogosteje postrežejo pečena nadevana svinjska glava, pečena svinjina ali teletina, gos z jabolki, zajec v smetanovi omaki ali različna divjačina. Posebnost so vareniki – žepki iz kvašenega testa, polnjeni s krompirjem, gobami ali zeljem.

Simbol božiča je koza, okoli katere je ovit rdeč trak. Stari Jultomen hodi od hiše do hiše z darili, spremljajo pa ga škrati in palčki. Postrežejo žafranov kruh in božične kolače z marmelado, večerja pa je v obliki samopostrežnega bifeja, iz katerega si vsak vzame, kar mu je všeč – vendar mora biti na mizi krompirjeva kaša. Danes se pogosto pojavi lutfisk (namakana riba želatinaste konsistence). En krožnik kaše vedno pustijo pred hišo za božičnega škrata. Hrano poplaknejo s temnim pivom ali švedskim kuhanim vinom.

Božični večer (Noche Buena) praznujejo v družinskem krogu. Hiše okrasijo z borovimi vejicami, svečami in jaslicami. Pečejo tradicionalne piškote treh kraljev (okrogle kolače, okrašene s sadjem in oreščki), v katerih so skrita majhna presenečenja. Praznična večerja je sestavljena iz purana ali kopuna z nadevom, ki se razlikuje po regijah – v Galiciji je iz kostanja, v Asturiji iz jabolk, v Kataloniji pa iz suhih sliv. Jedi poplaknejo s sladkim rdečim vinom. V Španiji darila podarjajo na praznik svetih treh kraljev, prazniki pa trajajo do 7. januarja.

 Če za božič iščete eksotično meso, pojdite v Argentino, kjer za božično večerjo postrežejo pečene pave. Poleg tega večerja pogosto poteka na prostem, saj se tam takrat končuje poletje.

Mislite, da so umetni pajki samo za noč čarovnic? Kakšna zmota ... v Ukrajini imajo pajke in pajčevine za simbol božiča. Verjamejo, da pajčevine prinašajo srečo. Značilna jed je »lokshe« (krompirjeve palačinke). Eno običajno na strop vrže oče družine – koščki testa, ki se prilepijo, družini prinašajo srečo. Za božično večerjo postrežejo boršč, žemljice pampuške in ribe. Tradicionalna sladica je kutja, pripravljena iz maka, pšenice, oreščkov, kandiranega sadja in medu. Poleg tega božič tukaj praznujejo šele 7. januarja.

Če želijo domačini božično večerjo pojesti na tradicionalen način, ne uporabijo mize, ampak jedo na tleh. Po tleh razgrnejo slamo in jo nato prekrijejo s prazničnim prtom (to spominja na Jezusa, ki se je rodil na senu).

Poznate serijo Mr. Bean? Oglejte si ta božični video! Najljubša angleška jed je ogromen pečen puran z orehovim nadevom. Na koncu te nasitne večerje pride na vrsto angleški puding, ki ga v času adventa pripravi vsa družina, vanj pa skrijejo kovance (ki prinašajo srečo). Darila ponoči prinese Father Christmas, odvijejo pa jih šele zjutraj 25. decembra.

🎬 Nasvet: Oglejte si to božično epizodo Mr. Beana na YouTubu

Domačini od 16. decembra do božičnega večera 24. decembra vsako jutro hodijo v cerkev. A kako? Na rolerjih! Praznovanje spremlja ognjemet, namesto kolednic pa se igra glasba gaita. Priljubljene so tudi jaslice in božična drevesca. Tradicionalna jed so halacas – mešanica govedine, piščanca in svinjine, ki ji dodajo kapre, rozine in olive, vse skupaj pa se kuha na pari v koruznih listih. Sv. Nikolaj ali Jezušček tukaj prinaša darila.

Na Filipinih je edina tradicionalna jed lepljiv riž, ki simbolizira družinsko povezanost. Vsak mu nato doda, kar mu je všeč. Prve božične maše se tukaj začnejo 16. decembra in jih spremlja sij sveč in lampijonov. Danes je značilna jed adobo – svinjina s krompirjem – ter pansit, rezanci s korenjem, zeljem in svinjino. Za sladico postrežejo riž, zavit v bananine liste.

Na Havajih bi si za božič morali kupiti akvarij z ribo Picasso triggerfish (a nismo uspeli ugotoviti, kaj z ribo naredijo po božiču). Božiček sem prinese darila z vodnim čolnom. Tradicionalne havajske božične jedi ni. Radi gredo na piknik, saj lahko pečejo kaluo – pečenega prašiča.

Tukaj daril ne prinaša ne Santa Claus ne Santa, temveč Père Noël (Božiček), in sicer v očiščene čevlje, pripravljene pred kaminom. Otroci imajo adventne koledarje, v katerih so skrite sladkarije in tudi odlomki iz evangelijev. Na mizi se znajdejo ostrige, bele klobase, polži, ribja juha in božični puran s kostanjevim nadevom ali tartufovo pasto. Priljubljena sladica je le buche de Noël – pecivo v obliki polena. Božični večer se konča s polnočnico. 25. december je nato dan dobrih del; Francozi darujejo hrano brezdomcem, sirotam in revnim.

Božični večer zaznamuje post, nato pa zvečer postrežejo dvanajst jedi (ki predstavljajo število mesecev) in pripravijo en dodaten krožnik za nepričakovanega obiskovalca. Kuhajo se boršč, zeljna ali ribja juha ter ribe (slanik, jeseter, krap); postrežejo se kruh in svete hostije, pa tudi žepki z zeljem in ocvirki, nato makovke (štručke z makom in rozinami, ki se pomakajo v sladkano mleko), prosena kaša in druge jedi.

Največja darila prinese sv. Nikolaj 6. decembra, nato pa si na božični večer podarijo le majhna darila. Božični dan je tukaj tudi delovni dan. Na božični praznik za zajtrk postrežejo cougno – sladko pecivo, katerega oblika spominja na dojenčka in simbolizira novorojenega Jezusa. Cougno je mogoče kupiti s čokolado, rozinami, pomarančno lupinico ali brez dodatkov. Večerja se začne z aperitivom. Za predjed postrežejo morske sadeže. Glavna jed je puran, na koncu pa pride torta s kremo ali penasta rolada, ki spominja na poleno.

🎁 Še vedno iščete božična darila?

Preizkusite lahko naše izdelke in ustvarite darila iz svojih fotografij!

• Fotografije različnih velikosti in oblik + fotografije v slogu polaroida
• Kvadratni ali okrogli fotomagneti z vašo fotografijo
• Fotoknjige s trdimi ali mehkimi platnicami za shranjevanje najpomembnejših spominov
• Foto slike/stenska dekoracija, ki bodo vašo dnevno sobo spremenile v galerijo
• Čudoviti koledarji z vašimi fotografijami in lesenim stojalom