Noč čarovnic po svetu in ideje za okraševanje 🧡

Prihaja dan številka 1 za vse ljubitelje buč in grozljivk. Želite dom okrasiti z izvirnimi dekoracijami za noč čarovnic? Prirejate tematsko zabavo za noč čarovnic? Za vas imamo nekaj nasvetov, ki vam bodo dali navdih.

Kateřina Tobišková

Julie

Čeprav noč čarovnic ni uradni praznik, je vsaj še en dober razlog za zabavo. Od kod izvira praznik strašljivih kostumov in grozljivih buč?

Zgodovina noči čarovnic

V anglo-ameriški kulturi (zlasti v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji) se noč čarovnic praznuje 31. oktobra. Ime je nastalo iz okrajšave za "All Hallows' Eve". Tradicionalni krščanski praznik vsi sveti se praznuje 1. novembra, 2. novembra pa mu sledi dan vernih duš.

Noč čarovnic izvira iz keltskega praznika Samhain, poimenovanega po keltskem bogu mrtvih Samhainu. Ta praznik je potekal natanko med jesenskim enakonočjem in zimskim solsticijem. Bil je praznovanje prihoda zime in hkrati keltsko novo leto.

Kelti so verjeli, da je to tudi dan, ko je svet mrtvih najbližje svetu živih – zato se lahko duše mrtvih za eno noč vrnejo k nam.

Praznovanja Samhaina so večinoma potekala ponoči – na hribih so prižigali ognje, da bi dušam pomagali najti pot in preživeti noč skupaj z živimi. Ognji so pomagali tudi pri obrambi pred zlobnimi duhovi ali dušami. Zato so ljudje nosili tudi strašljive kostume in maske. Lutke (simboli iztekajočega se leta) so zažigali, pred hišami pa so puščali jabolka ali krožnike s hrano za tavajoče duše. Duše umrlih prednikov so pozdravljali z izrezljanimi bučami, peso ali repo, v katerih je gorela sveča.

Uradno obliko praznika je določil papež Bonifacij IV. (550–615), ki je leta 609 uvedel krščanski praznik vseh svetih (tudi All Hallows' Eve). Iz popačene oblike tega angleškega poimenovanja je nastalo ime Halloween. Tradicionalni duh praznovanja se je ohranil predvsem na Irskem, od koder je v 17. stoletju po zaslugi irskih priseljencev prišel v Ameriko. Njegova komercializacija se je začela okoli leta 1900, hoja od vrat do vrat po sladkarije pa se je pojavila okoli leta 1950.

Zakaj buče? 🎃

Na noč čarovnic leta 1835 je Dublin Penny Journal objavil dolgo zgodbo o "Jack-o'-the-Lantern". Stara irska ljudska pripoved govori o Jacku – lenem, a prebrisanem kovaču, ki je s križem ujel Satana. Ena zgodba pravi, da je Jack Satana prelisičil, da je splezal na drevo, ko pa je bil tam, je Jack okoli debla hitro postavil križe, da Satan ni mogel dol. Jack je Satana izpustil, ko je ta privolil, da nikoli ne bo vzel njegove duše. Mnogo let pozneje je Jack umrl, a njegovo življenje je bilo preveč grešno, da bi lahko šel v nebesa, Satan pa je tudi obljubil, da njegove duše ne bo vzel. Jack ni imel kam iti, zato mu je Satan posmehljivo vrgel žareč kos premoga, da bi mu osvetlil pot do kraja, kjer bi lahko počival. Premog je bil prevroč, zato je Jack izdolbel eno od svojih rep (ki so bile njegova najljubša hrana) in vanjo položil premog. Postal je znan kot "Jack of the Lantern".

Tradicija uporabe buč izvira od Američanov. Buče so vrsta, ki izvira iz Amerike, poleg tega dozorijo jeseni in jih je bilo lažje uporabiti za izdelavo svetilk za noč čarovnic, ker so mehkejše in jih je enostavno izrezovati.

Noč čarovnic po svetu 🌎

Kanada
V Kanadi otroci hodijo od hiše do hiše in prosijo za sladkarije. Kanadčani tudi izrezujejo buče in svoje hiše okrasijo s suhimi koruznimi listi.

Irska
Irska, rojstni kraj tega praznika, resnično uživa v praznovanju noči čarovnic. Otroci v strašljivih kostumih hodijo od vrat do vrat po sladkarije. Če jih ne dobijo, na hišna vrata namažejo zobno pasto ali vanje mečejo surova jajca. Odrasli ta praznik praznujejo v značilnih irskih pubih ob dobri pijači.

Belgija
V Belgiji svetnike častijo tako, da na okenskih policah prižigajo sveče. V nekaterih delih Evrope (Češka, Slovaška, Poljska) dajejo prednost bolj tradicionalnemu pojmovanju večera vseh svetih. Po drugi strani pa je v Nemčiji, na Švedskem in Madžarskem vsako leto vse več zabav za noč čarovnic, k čemur prispevajo ameriški grozljivke.

Mehika
Praznik Día de los Muertos je podoben večeru vseh svetih. Med praznikom se ljudje spominjajo mrtvih. Mehičani verjamejo, da se med tem praznovanjem mrtvi pridružijo živim. Simbol tega praznika je La Calavera Catrina (Elegantna lobanja), ki je prepoznavna skoraj povsod.

Francija
V Franciji noči čarovnic ne praznujejo kot tradicionalnega praznika. Za Francoze je to le komercialni praznik. V trgovinah lahko najdete okraske in sladkarije za noč čarovnic, navada hoje od vrat do vrat po sladkarije pa se ni prijela. Običajno jo praznujejo v kostumih, ljudje vseh starosti pa gredo s prijatelji na zabave ali v klube.

Kitajska
Na Kitajskem v hišah in na ulicah prižigajo sveče in ognje, da osvetlijo pot duhovom. Verjamejo, da duhovi tistih, ki so umrli nasilne smrti, zaradi utopitve ali poškodbe, nevarno tavajo med ljudmi, svetloba sveč pa jim kaže pot v nebesa.

Šrilanka
Ena od radijskih postaj na Šrilanki prireja tekmovanje za najstrašnejše recepte za noč čarovnic in najstrašnejše smrtne krike.

💀 Día de los Muertos v Mehiki 💀

Dan mrtvih (Día de Muertos ali Día de los Muertos) je mehiško praznovanje v čast mrtvim. Praznuje se med 31. oktobrom in 2. novembrom. Praznujejo ga tudi v drugih latinskoameriških državah in krajih z mehiškim ali latinskoameriškim prebivalstvom. Leta 1993 je UNESCO mehiški dan mrtvih razglasil za "nesnovno dediščino človeštva".

Dan mrtvih je barvit festival, ki slavi posmrtno življenje tistih, ki so zapustili človeški svet. Mehičani obiskujejo pokopališča, krasijo grobove in tam preživljajo čas v prisotnosti duš preminulih prijateljev in družinskih članov.

Za nekatere skupnosti ni nič nenavadnega, da vso noč preživijo na pokopališču. Prirejajo zabave in piknike z živo glasbo.

V svojih domovih izdelajo tudi bogato okrašene oltarje, s katerimi pozdravijo dobre duhove. Na oltarju so tudi znamenite sladkorne lobanje, pogosto z imenom osebe na vrhu. Obvezna je tudi Pan de Muertos, poseben kruh, pripravljen za ta praznik, ter cempasuchil (ognjič), ki cveti v tem času leta in oltarju daje značilen vonj.

Po azteški mitologiji odrasli mrtvi odidejo v drugi svet, imenovan Mictlan, kjer vladata Gospodar in Gospa smrti. Svet umrlih otrok se imenuje Chichihuacuauhco, tam pa rastejo drevesa, iz katerih teče mleko.

Ljudje verjamejo, da se mrtvi enkrat na leto vrnejo v svet živih, da bi se pogovorili s svojimi sorodniki in prijatelji. Duše umrlih otrok prispejo ob polnoči 31. oktobra (kar se imenuje dan angelčkov), odrasli pa prispejo naslednji dan.

Oltarji mrtvih

Mehičani v svojih domovih postavljajo oltarje, da bi proslavili in se spomnili življenj prijateljev in sorodnikov, ki so preminili. Okrasijo jih z živo oranžnimi ognjiči (njihov vonj pomaga privabiti duše k oltarju), poslikanimi ali sladkornimi lobanjami (ki predstavljajo preminule), migetajočimi svečami, mehkim in sladkim kruhom, imenovanim Pan de Muerto, soljo (za očiščenje duš) in pisanimi papirnatimi izrezki. Na oltarjih lahko vidite tudi fotografije umrlih. Še pred nekaj leti so oltarje postavljali predvsem starejši člani skupnosti, danes pa sodelujejo tudi mlajše generacije, da bi pomagale ohraniti tradicijo pri življenju.

🎬 NAMIG za hladen večer: oglejte si Coco (2017, Pixar)

Ideje za okrasitev za noč čarovnic

Vam je všeč noč čarovnic? Nam je! Okrasite svoj dom in ne pozabite fotografirati. Fotografije lahko naslednje leto uporabite za vabila prijateljem na zabavo za noč čarovnic, jih podarite družini in prijateljem ali pa jih preprosto shranite kot spomin na ta odličen praznik.

Kako okrasiti dom? Pripravite lahko strašljive jedi za noč čarovnic. 🎃